Zakaj plesen ni vprašanje ogrevanja

Kdor na zunanji steni opazi plesen, ponavadi sliši isti nasvet: več ogrevati, več prezračevati. To je prekratkovidno. Ali plesen raste, ne odloča temperatura zraka v prostoru, temveč temperatura površine gradbenega elementa na strani prostora — ta pa je lahko precej nižja od temperature zraka v prostoru, ne da bi kdo to opazil.

Mejna vrednost je zapisana v normi in je presenetljivo visoka

DIN 4108-2 na najneugodnejšem mestu površine na strani prostora na območju toplotnih mostov zahteva temperaturni faktor f_Rsi ≥ 0,70. Faktor je brezdimenzijski in opisuje, kolikšen delež temperaturne razlike med notranjostjo in zunanjostjo še doseže površino:

fRsi = (θsi − θe) / (θi − θe)

Robni pogoji dokaza so za stanovanjsko rabo določeni: 20 °C notranji zrak, −5 °C zunanji zrak, 50 % relativna vlažnost zraka v prostoru, največ 80 % relativna vlažnost na površini gradbenega elementa. Če to vstavimo, dobimo minimalno temperaturo površine 12,6 °C.

Teh 12,6 °C ni zaokrožena konvencija. Izhajajo iz Magnusove formule: pri 20 °C in 50 % vlažnosti zraka v prostoru znaša parni tlak vode 11,66 hPa. Temperatura površine, pri kateri ta parni tlak predstavlja 80 % tlaka nasičene pare, znaša 12,62 °C.

Zakaj je rosišče napačno merilo

V praksi se pogosto uporablja rosišče — temperatura, pri kateri je zrak nasičen in se izloči voda. Pri 20 °C in 50 % relativni vlažnosti znaša 9,3 °C.

Meja za plesen pa je že pri 12,6 °C, torej 3,3 kelvina višje. Kdor čaka na vidno kondenzacijo, čaka predolgo. Verbraucherzentrale to formulira takole: „Že pri približno 70 do 80 odstotkih neposredno na hladni steni lahko rastejo plesni. Za to stena ni potrebno, da je na otip vlažna, niti da je kondenzirana voda vidna.”

Pravilo 80 odstotkov je pravilo trajanja

Vodnik o plesni Zveznega urada za okolje (Umweltbundesamt) je na tem mestu natančen. Mejna vlažnost, pod katero pri sicer optimalnih pogojih ni rasti, znaša približno 70 % relativne vlažnosti na površini. Med 70 in 80 % zadostuje, če vlaga „deluje dlje časa” — materiali pri tem ne rabijo biti vidno mokri. Nad 80 % raste skoraj vse vrste, pomembne za notranje prostore.

Vrste se pri tem znatno razlikujejo. To se navaja kot vrednost a_w, ki ustreza številski vrednosti relativne vlažnosti površine, deljeni s 100:

• Aspergillus restrictus — od a_w 0,70 do 0,75
• Aspergillus versicolor — od 0,78
• Penicillium chrysogenum — od 0,78 do 0,81
• Cladosporium cladosporioides — od 0,86 do 0,88
• Stachybotrys chartarum — šele od 0,94

Dokaz namerno računa z neugodnim primerom

Podrobnost, ki jo je lahko spregledati: pri dokazu o plesni se toplotni prehodni upor na strani prostora upošteva z R_si = 0,25 m²K/W — skoraj dvakrat toliko kot 0,13 m²K/W pri izračunu U-vrednosti.

To ni napaka, temveč namera. Višja vrednost odraža ovirano prehajanje toplote: v vogalih prostora, ob robovih, za pohištvom, za zavesami. Prav tam, kjer se plesen pojavi najprej, do površine pride manj toplote iz prostora.

To pojasni tudi, zakaj se plesen tipično začne v vogalih in za omarami, ne pa sredi proste stenske površine.

Kaj to pomeni za prakso

Iz tega lahko izpeljemo tri stvari:

1. Merodajna količina je temperatura površine, ne temperatura prostora. Infrardeči termometer na najhladnejšem mestu pove več kot vsak sobni termostat.
2. Relativna vlažnost zraka v prostoru premika mejno vrednost. Če se dvigne s 50 na 60 %, se dvigne tudi zahtevana minimalna temperatura površine. Dokaz velja le pod svojimi robnimi pogoji.
3. f_Rsi ≥ 0,70 ne pomeni „brez plesni”. Gre za minimalno zahtevo pod normiranimi pogoji na najneugodnejšem mestu — ne za dovolilnico in ne za projektni cilj.

In raba prostora?

Zaradi poštenosti: Zvezni urad za okolje vzroke za vlažne poškodbe izrecno sistematizira na gradbene in vzroke, pogojene z rabo. Kdor trdi, da plesen nikoli nima nič opraviti z ogrevanjem in prezračevanjem, poenostavlja prav tako kot nasprotna stran.

Bistvo je drugje: če je temperatura površine gradbeno pod kriterijem, tega z vedenjem uporabnika skorajda ni več mogoče izravnati. Tedaj ne pomaga noben protokol prezračevanja, temveč le sprememba na gradbenem elementu.

---

Viri

• DIN 4108-2 — Wärmeschutz und Energie-Einsparung in Gebäuden, Mindestanforderungen an den Wärmeschutz. Opomba: od maja 2026 velja izdaja 2026-05, ki nadomešča 2013-02; tabela 3 je bila na novo oblikovana.
• Umweltbundesamt, Leitfaden zur Vorbeugung, Erfassung und Sanierung von Schimmelbefall in Gebäuden (2017), pogl. 1.2 in tabela 3
• Verbraucherzentrale NRW, „Wohnen ohne Schimmel”, str. 6
• Deutscher Wetterdienst, Wetter- und Klimalexikon, gesli „Relative Feuchte” in „Taupunkt”
• Landeshauptstadt München, FES-Infoblatt zum Mindestwärmeschutz nach DIN 4108-2

Številske vrednosti v tem prispevku so računske vrednosti po normi pod navedenimi robnimi pogoji. Niso izmerjene vrednosti na konkretni stavbi in niso zagotovilo za gradbeni projekt.